No, ker pač moram mal izlit dušo na ekran…
Ženska je imela že od samega začetka odkar sem v strežbi neko zanimivo veselje, da me je jebala v zdrav mozeg in to jebanje na suho brez lubrikanta se je z vsakim dnem bolj in bolj stopnjevalo in danes malo pred deveto uro, komaj slabi dve uri po začetku napornega delovnega dne, doseglo fantastičen vrhunec.
Čefurka, ki ne zna govorit slovensko, se je vsak dan ornk spotaknila ob mene in šla ji je v nos čist vsaka malenkost, ni važno kaj je bilo. Vse kar sem naredila je bilo narobe, karkoli sem vprašala je bilo neumno vprašanje, prepočasna sem, nič ne znam, blablabla. Še dobr da sm na praksi, AL KVA, PROKLETA PRASICA. Khm, ja. Dons sem za posladek razbila dve skodeilci polni kave (nikoli ne bom razumela gostov, ki si nalijejo polno skodelico in ne naredijo niti požirka) in potem sem jo še nkaj vprašala, ko je gost nekaj iskal, jaz pa pač nisem vedla če to sploh imamo in je bila reakcija sledeča: “dej že nehi, jst nimam cajta se s tabo ubadat, tukaj si en mesec, Łahko bi že kej znaŁa sama narest, maŁ se znajd…” (še zdej ne vem od kje ji podatek, da sem v hotelu en mesec, če je pa danes šele sedmi dan odkar sem v strežbi, hmm, zanimivo…). In pol me je poslala k vragu. Jst sm pa v najnajnajvečji gužvi poslala vse ostalo k vragu in šla dol v garderobo, kjer sem doživela živčni zlom. V jok, pa nč na drevo, ampak zapret na sekret in klicat mami, kaj pa druzga. Sem misla,d a bo kr priletela v Ljubljano in prasico usekala po zobeh, da bi jih v žepu domov odnesla, ampak sem rekla,d a sem že mal boljš in da se bom šla zment s šefetom. Torej ja, več kot pol ure jokanja in potem sem se počas pomirila in odšla nazaj gor. Sem bla že skor notri v restavraciji, ko sem zagledala pri kuhinja Sebastjana (najboljši šefe ever) in šla do njega. Seba je kul, ker on me samo pogleda in takoj ve da je nekaj narobe. Sem mu na hitrop ojasnila zadevo, spet planila v jok (ampak se mi je ratal mal zadržat, da nisem poplavila kuhinje) in mi je dovolil, da grem domov in rekel, da mi bo dal nov razpored, tako da ne bom več delala s prasico. Jst sm mu tolk zlo hvaležna, on je res carski šefe. On mene skos hval in mi govori kako sem pridna in kako lepo vse naredim, pol me pa una prasica zatolče tolk, da kr pozabm na vse šefetove pohvale, res kul. No in tako sem se mu zahvalila in šla nazaj v garderobo in spet v jok. Dooh. In pogledam na uro, pa vidm, da je šele devet in še bl v jok, ker sm bla prepričana, da Miha še spi. Pa ga vseeno kličem in niii spaaaal. Oh, kok sm ga bla vesela. Še njemu na hitro razložila kaj se je zgodilo in je bil v ekstremno hitrem času pri hotelu, da sem mu lahko jokcala par urc.
No, tukej nej se pa objava konča, ker pol je pa naprej lepši, zeeelooo lepši del dneva. 
Aja no, drgač me je ša Seba klical in sma se zmenila da bom zdej verjetno karp opoldne delala, ker una je skos zjutraj. Sicer mi ne diši to preveč, tko da se bom jutri, ko sem še zjutraj (in une ni, ker ima prosto) šla zment z Elviro, če bi blo možno, da grem že zdej na recepcijo (no sej, roko na srce, glede na to da imam poudarek na turizmu je res brezveze da sm tok časa v strežbi).
